Zunanji minister Kajzer zaradi suma zlorabe položaja ovadil Tanjo Fajon in njeno generalno sekretarko

Zunanje ministrstvo pod vodstvom Toneta Kajzerja je na specializirano državno tožilstvo zaradi suma zlorabe položaja poslalo kazensko ovadbo zoper bivšo zunanjo ministrico Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj, ki je bila v času ministrovanja Tanje Fajon generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu (MZEZ) in Tanjo Fajon tudi nominirala za posebno predstavnico EU za Sahel.

V kazenski ovadbi piše, da je posredovana nominacija oziroma kandidatura Evropski službi za zunanje delovanje, ki jo vodi Kaja Kallas, obsegala "pismo nominacije, podpisano s strani Barbare Žvokelj, takrat generalne sekretarke MZEZ, ki je bila neposredno podrejena takratni ministrici Tanji Fajon. Priloženo je bilo motivacijsko pismo kandidatke; življenjepis kandidatke; in pismo podpore takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije Roberta Goloba. Vlada o kandidaturi ni odločala. Kandidatura Tanje Fajon ni bila uvrščena na sejo vladne komisije za kadrovske in administrativne zadeve, niti ni bil z njo seznanjen odbor državnega zbora za zadeve EU, ki je bil takrat po konstituiranju novega državnega zbora že polno operativen".

"Vprašljiva veljavnost samega imenovanja se torej ne postavlja zaradi tega, ker bi kandidatko predlagal organ brez polnih pooblastil, temveč zato, ker pristojni organ o kandidaturi oziroma predlagateljstvu sploh ni odločal," med drugim piše v ovadbi.

Ovadba: "Komunikacija izključno po elektronski pošti"

Ker je generalna sekretarka zunanjega ministrstva nominacijo poslala v prvi osebi edine, torej v svojem imenu, je zunanje ministrstvo v ovadbi zapisalo tudi, da "takšno ravnanje že samo po sebi odpira resno vprašanje zakonitosti same nominacije, saj generalna sekretarka ministrstva ni organ, ki bi imel po slovenskem pravnem redu pristojnost za predlaganje kandidatov Republike Slovenije za tovrstne mednarodne funkcije".

Kot "posebej obremenjujoče" pa ovadba navaja "dejstvo, da iz uradnega odgovora ministrstva za zunanje in evropske zadeve izhaja, da sama kandidatura sploh ni bila znana kadrovski službi ministrstva niti drugim službam ministrstva. Ministrstvo nadalje priznava, da so vsi postopki in komunikacija v zvezi s kandidaturo potekali neposredno med Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj, izključno po elektronski pošti, brez uporabe običajnih diplomatskih poti in brez vključitve diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije".

Ovadba: "Sum, da je bilo povzročeno tudi oškodovanje Republike Slovenije"

Kot še piše v ovadbi, po oceni zunanjega ministrstva obstaja utemeljen sum, da sta Tanja Fajon in Barbara Žvokelj zavestno obšli zakonsko predpisan postopek ter izvedli uradna dejanja, za katera nista imeli ustrezne pravne podlage ter da sta s tem zlorabili položaj.

Pridobitev nominacije ovadba opredeljuje tudi kot nepremoženjsko korist, v nadaljevanju pa piše tudi, da "hkrati obstaja še utemeljen sum, da je bilo z navedenim ravnanjem povzročeno tudi oškodovanje Republike Slovenije."

Oškodovanje Republike Slovenije MZEZ v ovadbi opredeljuje na način, da država "ni zakonito izvršila svoje pristojnosti glede odločitve o kandidatu za položaj posebnega predstavnika Evropske unije, temveč je bila ta pristojnost dejansko uzurpirana s strani oseb, ki zanjo niso imele zakonskega pooblastila. Država je bila s tem prikrajšana za zakonit, transparenten in institucionalno pravilen postopek izbire svojega kandidata ter za možnost, da bi o tem vprašanju odločal organ, kateremu to pristojnost izrecno daje zakon. Posledično je bil okrnjen tudi ugled Republike Slovenije kot pravne države in njena verodostojnost pri izvajanju zunanjepolitičnih pristojnosti."

Tanja Fajon: Postopek izpeljan zakonito in to bo tudi dokazano

Bivša zunanja ministrica je v svojem odzivu za N1 zapisala, da je bil postopek njene kandidature izpeljan zakonito in strokovno, v skladu s preteklo prakso zunanjega ministrstva, "kar bo tudi dokazano pred pristojnimi organi".

Z vsebino ovadbe ni seznanjena, je pa jasno, dodaja, da je ovadba "zgolj pretveza za politično obračunavanje z nasprotnim političnim polom in drugače mislečimi, kar je žal ponovno postala stalna praksa nove oblasti".

Zapisala je tudi, da po slovenski zakonodaji ni pravne zahteve, da bi morala vlada odobriti individualno kandidaturo za položaj posebnega predstavnika EU ali katerokoli drugo napotitev slovenskega državljana v mednarodno organizacijo.

Slovenska zakonodaja, kot pravi Fajon, sicer določa interni postopek za nominacije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije na podlagi zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, "vendar se ta pravni okvir ne uporablja za napotitev nosilcev funkcij izvršilne veje oblasti. Ob tem je treba posebej poudariti, da je šlo za individualno kandidaturo in ne za kandidaturo Republike Slovenije".

Slovenija je v preteklosti že predlagala kandidata za položaj posebnega predstavnika Evropske unije, "zato smo sledili ustaljeni domači praksi na tem področju," še dodaja Tanja Fajon, pa tudi, da praksa pri primerljivih imenovanjih v okviru institucij EU ni zahtevala predhodnega soglasja vlade, "pri čemer se relevantna zakonodaja v vmesnem času ni spremenila".

Tako je prepričana, da ni pravne podlage za sklep, da bi bil postopek njene kandidature v nasprotju s slovenskim pravnim redom.

Aktualna vlada, kot je znano, je z argumentom, da postopek kandidature doma ni bil zakonit - kot je MZEZ zdaj zapisalo v kazenski ovadbi - z diplomatsko ofenzivo v Bruslju uspela doseči, da je Kaja Kallas na koncu kandidaturo Tanje Fajon umaknila, na položaj posebne predstavnice EU za Sahel pa je bila na koncu na predlog Kaje Kallas imenovana danska diplomatka Birgitte Nygaard Markussen.

Bo Barbara Žvokelj ostala še brez veleposlaniškega mesta?

Mnenja o tem, ali bi morala o kandidaturi za posebnega predstavnika EU odločati slovenska vlada ali ne, so sicer deljena. Nekdanji predsednik državnega zbora in mednarodni pravnik Milan Brglez je denimo pred časom za N1 dejal, da je v slovenski zakonodaji natančno določen le postopek izbire kandidata za evropskega komisarja, ne pa tudi za druge visoke položaje znotraj EU.

Dodal pa je, da kandidature Fajon očitno ni bilo mogoče voditi mimo vlade. Po njegovi oceni sicer ni nujno, da bi morala vlada odločati o kandidaturi Fajon: "Lahko bi samo izrazila podporo ali se seznanila s predlogom kandidature. Nenazadnje se odločitev na koncu sprejme na evropski ravni." Je pa tudi njemu padlo v oči dejstvo, da je Tanjo Fajon nominirala njena podrejena na ministrstvu.

Zelo verjetno se našim sogovornikom zdi tudi, da bo vodstvo zunanjega ministrstva preprečilo še odhod Barbare Žvokelj na veleposlaniški položaj na Dansko. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sicer ukaz o njenem imenovanju maja že podpisala, v tujino pa naj bi bivša generalna sekretarka MZEZ odšla čez slab mesec dni.